Parna tesnilna zračnost parnih turbin

Radialna zračnost
Za predhodno izbiro radialne zračnosti se lahko uporabi empirična formula δ=0.001d + (0,1–0,2) mm (kjer δ predstavlja vrednost zračnosti). Ta formula upošteva različne dejavnike, vključno s premerom gredi, strukturo in materialom parnih tesnil, oddaljenostjo tesnil od podpornih ležajev, vrsto uporabljenih podpornih ležajev in smerjo vrtenja rotorja.

Med fazo načrtovanja se lahko izberejo vrednosti na podlagi naslednjih smernic (manjše vrednosti so običajno izbrane za srednje{0}} in nizkotlačne-parne turbine): Radialna zračnost za končna tesnila gredi- in membranska tesnila: za vrsto vstavljenega-segmenta je razpon 0,25–0,70 mm (z izbranimi manjšimi vrednostmi, ko so medeninasta ali nemška srebro se uporablja za tesnilne segmente); za integralni-tip obroča 0,40–0,70 mm; za tip tanke-plošče 0,40–0,65 mm; in za vrsto jelke 0,25–0,50 mm.

Če so uporabljeni cilindrični ali eliptični podporni ležaji in je smer vrtenja v smeri urinega kazalca, mora biti radialna zračnost na levi strani 0–0,20 mm večja od tiste na desni strani. Poleg tega mora biti za sprednje tesnilo visoko{3}}tlačnega odseka in membranska tesnila znotraj visoko-stopenj tlaka radialna zračnost na dnu tesnila 0,2–0,3 mm večja od tiste ob straneh. Radialna zračnost za tesnila pokrova: 1,5–2 mm. Radialna zračnost med glavama zakovice ohišja in telesom tesnila: 2,5–3,5 mm.

Aksialna zračnost
Izbira vrednosti aksialne zračnosti za komponente pretočne poti in parna tesnila temelji na načelu, da ne sme priti do aksialnega trenja med vrtečimi se in mirujočimi deli v normalnih pogojih in pogojih napake. To vrednost zračnosti je mogoče določiti z izračuni, ki vključujejo toplotno raztezanje rotorja in ohišja med delovanjem, upogib diafragme in ocene diferenčnega raztezanja, ki ga povzročajo največji temperaturni gradienti med zagonom in zaustavitvijo turbine; alternativno pa se lahko ugotovi s sklicevanjem na izkušnje pri obratovanju s parnimi turbinami.

Na splošno razporeditev aksialnih zračnosti sledi trendu postopnega naraščanja vrednosti, ki se odmikajo od potisnega ležaja. Da bi izboljšali zmogljivost zagona in zaustavitve-parnih turbin z veliko zmogljivostjo-in s tem skrajšali čas, potreben za te postopke-, so nekateri proizvajalci sprejeli posebne načrtovalske strategije. Ti vključujejo povečanje aksialnih zračnosti znotraj pretočne poti in parnih tesnil, ohranjanje relativno manjših radialnih zračnosti za parna tesnila in vključitev radialnih -tesnil na mestih korena rezila.